Tremor in esencialni tremor

Značilen tremor, ki ga opazimo pri ET, je posturalni in akcijski tremor s frekvenco 4–7 Hz. Ta tremorja se lahko začnejo neopazno zgodaj v življenju, z leti pa se njihova intenzivnost stopnjuje. Invalidnost pri ET je povezana z okvaro hotenih dejavnosti, ki se pojavijo kot posledica tremorja. Bolniki se pogosto pritožujejo nad tremorjem pri prehranjevanju, pitju in pisanju, polivanjem hrane in pijače ter razvojem vse bolj neberljive pisave. Najpogosteje prizadeti deli telesa so roke, glava in glas, lahko pa se pojavijo tudi v nogah, trupu in obrazu.

Čeprav gre predvsem za posturalni tremor, je lahko prisoten kinetični tremor, včasih pa je mogoče zaznati tudi mirovalni tremor manjše intenzivnosti. Tremor pri esencialnem tremorju poslabšajo stanja, kot so stres, vadba in utrujenost, kofein, določena zdravila, izboljša pa se s sprostitvijo in majhnimi odmerki alkohola. Bolniki imajo pogosto družinsko anamnezo.

Najpogostejša zdravljenja ET vključujejo: zaviralce beta, kot so proporanolol, primidon in topiramat. Včasih se pri tremorju, odpornem na zdravila, upošteva globoka možganska stimulacija jedra VIM v talamusu.

Prispeval dr. Hubert Fernandez
Glava, motnje gibanja
Oddelek za nevrologijo
Cleveland Clinic
Cleveland, Ohio, ZDA

Posodobljeno 2019: Prispevala dr. med. Susan A. Schneider
Svetovalec nevrolog
Univerzitetna bolnišnica München
Pullach, Nemčija

Etiologija tremorja je raznolika in vključuje esencialni tremor (50 % bolnikov ima pozitivno FH, vendar ni identificiran noben gen); kot del genetskih motenj, npr. Wilsonova bolezen; degenerativne motnje, kot je Parkinsonova bolezen, presnovne bolezni (kot so bolezni ščitnice, obščitnice, jeter in hipoglikemija); periferne nevropatije (npr. povezane s Charcot-Marie-Toothovim sindromom); motnje, ki jih povzročajo zdravila (vključno z narkoleptiki, tricikličnimi antidepresivi, litijem, kokainom, alkoholom, adrenalinom, bronhodilatatorji, teofilinom, kofeinom, steroidi, valproatom, amiodaronom, ščitničnimi hormoni, vinkristinom); toksine (težke kovine) in psihogene/funkcionalne motnje.

Prvotna soglasna merila, ki jih je leta 1998 predlagal MDS, so bila nedavno revidirana, da bi bolje odpravili nedoslednosti, zlasti glede esencialnega tremorja (ET), tremorja, povezanega z distonijo ali drugimi dodatnimi nevrološkimi nepravilnostmi, in fokalnega tremorja. Novo soglasje predlaga klasifikacijo z dvema glavnima osema: kliničnimi značilnostmi (os 1) in etiologijo (os 2).

Klinično se sindrom, ki ga sestavljajo le tremor, imenuje izolirani tremorni sindrom. Po drugi strani pa se sindrom, ki ga sestavljajo tremor in drugi sistemski ali nevrološki znaki, imenuje kombinirani tremorni sindrom.

Etiološko lahko tremor razdelimo na fiziološki tremor, okrepljen fiziološki tremor, sindrome esencialnega tremorja (vključno s klasičnim esencialnim tremorjem), distonični tremor, parkinsonski tremor, cerebelarni tremor (pogosto povezan z multiplo sklerozo), Holmesov tremor (znan tudi kot rubralni tremor), palatinski tremor, nevropatski tremor, toksični ali z zdravili povzročen tremor in psihogeni tremor.

Prispeval Leo Verhagen, dr. med., dr.
Izredni profesor nevroloških znanosti
Univerzitetni medicinski center Rush
Chicago, IL, ZDA

Posodobitve za leto 2019 Prispevali:

Susanne A. Schneider, dr. med.
Svetovalec nevrolog
Univerzitetna bolnišnica LMU Muenchen
München, Nemčija

Susan Fox, MRCP (VB), dr.
Profesor nevrologije
Univerza v Torontu, bolnišnica Toronto Western
Toronto, ON, Kanada