Spastičnost
Klinični pregled
Spastičnost je značilnost različnih nevroloških stanj zaradi izgube inhibicije motoričnih nevronov. Klinično se kaže s spremenljivo kombinacijo paralize, povečane aktivnosti tetivnih refleksov (hiperrefleksija z živahnimi refleksi in pozitivnim Babinskijevim znakom) in hipertonije (v nasprotju z rigidnostjo, ki je značilna za parkinsonizem). Prisoten je lahko klonus (najpogosteje prisoten v gležnju) in se kaže kot nehotene, ritmične mišične kontrakcije in sprostitve.
Patofiziološko gledano ima lahko raztezni refleks ključno vlogo pri neravnovesju med ekscitatornimi in inhibitornimi vhodi v α motorične nevrone.
Pogosti vzroki za spastičnost vključujejo razvojne ali pridobljene lezije piramidnega trakta v možganih in/ali hrbtenjači v kontekstu cerebralne paralize, kapi, multiple skleroze, travme in drugih.
Ogled celotnega opisa
Spastičnost je pogost in pomemben vzrok za zmanjšano kakovost življenja in neodvisnost. Padci so ena najpomembnejših posledic (glejte tudi: motnje hoje).
Ocena in zdravljenje spastičnosti se morata najprej osredotočiti na izključitev simptomatskih vzrokov. Po odpravi simptomatskih vzrokov je zdravljenje običajno podporno, lahko pa vključuje tudi fizično in poklicno vadbo. Specifična sredstva, ki lahko izboljšajo stanje, vključujejo agoniste receptorjev GABA, npr. baklofen ali benzodiazepine, npr. klonazepam, ali antagoniste receptorjev rianodina, npr. dantrolen ali botulinski toksin.
2026 Nazadnje pregledal uredniški odbor spletnega mesta
Posodobitev za leto 2016 Prispeval:
Susanne A. Schneider, dr. med.
Svetovalec nevrolog
Univerzitetna bolnišnica LMU Muenchen
München, Nemčija
