Motnje hoje

Za motnje hoje je bilo zasnovanih več klasifikacijskih shem: razvrstimo jih lahko glede na stopnjo kompleksnosti živčnega sistema – nižja, srednja in višja raven; lokacijo anatomskih lezij (npr. mali možgani, frontalni reženj itd.); glede na vzrok (npr. žilne bolezni, degenerativni parkinsonizem, spinocerebelarna ataksija) in končno glede na klinično fenomenologijo (npr. ataksija, parkinsonizem, diskinezija). Motnje hoje lahko razdelimo tudi na neprekinjene (pojavljajo se vsakič, ko bolnik hodi) ali epizodne, kot sta festinacija in zmrzovanje.

Večino motenj hoje je mogoče diagnosticirati in razvrstiti po dobri anamnezi in podrobnem fizičnem in nevrološkem pregledu, vključno z opazovanjem hoje. Pri mnogih je diagnoza lahko enostavna zaradi specifičnih vzorcev korakanja, kot so široka podlaga in različna dolžina ter hitrost koraka pri ataksični hoji, počasni, majhni, šuštajoči koraki z zmanjšanim zamahom rok pri parkinsonski hoji ter tisti zaradi spastičnosti, šibkosti in izgube čutil. Vendar pa pri nekaterih vzrok ni jasen in se zdi, da ima značilnosti več vrst težav in anatomskega izvora (večfaktorske motnje hoje) ali pa je bizaren in diagnoza ni jasna. Nekatere od teh z bizarnimi značilnostmi so lahko funkcionalne etiologije. 

Podrobna ocena z ambulantnimi napravami za spremljanje hoje, podlogami za hojo ali v sofisticiranem laboratoriju za hojo je v nekaterih primerih upravičena za postavitev diagnoze, pred operacijo, da se dokumentirajo ali prepoznajo okvare, da se dokumentirajo subtilne spremembe skozi čas in za terapevtske učinke, čeprav se bolj uporabljajo kot raziskovalno orodje. Nosljive naprave pridobivajo vse večje zanimanje za oceno težav s hojo in padcev. Kognitivna ocena in ocena tveganja za padce sta bistvena dela ocene pacienta z motnjo hoje, vključno z notranjimi in zunanjimi dejavniki tveganja. 

Zdravljenje motenj hoje je odvisno od osnovnega vzroka. Pomembno je pregledati bolnikov seznam zdravil, da se prepričamo, da težava ni posledica zdravil, kot je na primer parkinsonizem, povzročen z zdravili, povezan z antipsihotiki. Zdravljenje mora vključevati aktivne posege za zmanjšanje tveganja padcev, ki lahko vključujejo medicinske (za spastičnost, distonijo, parkinsonizem ali horeo), kirurške in fizioterapevtske posege, ki se običajno izvajajo sočasno.

2026 Nazadnje pregledal uredniški odbor spletnega mesta

Prispeval dr. Nir Giladi
Direktor enote za motnje gibanja
Oddelek za medicino, Oddelek za nevrologijo
Tel Aviv, Izrael

Posodobitve za leto 2019 Prispevali:
Stewart Factor, doktor znanosti
Direktor programa za motnje gibanja, Medicinska fakulteta Univerze Emory
Atlanta, GA, ZDA

Brandon Barton, dr. med.
Docent, Medicinski center Univerze Rush
Chicago, IL ZDA