Klasifikacija kortikobazalnega sindroma na podlagi biomarkerjev 

---

Kortikobazalni sindrom (KBS) je klinično opredeljen sindrom s progresivnimi motnjami gibanja in kortikalnimi znaki ter simptomi, ki ga lahko povzroči spekter različnih nevropatološko opredeljenih bolezenskih entitet. KBS je najpogosteje povezan s 4-ponovitvenimi tauopatijami (4RT), vključno s progresivno supranuklearno paralizo (PSP) in kortikobazalno degeneracijo ali mešano 3-ponovitveno/4-ponovitveno tauopatijo pri Alzheimerjevi bolezni (AD). Vendar pa se lahko kot KBS pojavijo tudi Lewyjeve α-sinukleinopatije (LTS), TDP-43 proteinopatije ali mešane patologije. Vendar pa klinični pomen različnih patologij, ki so podlaga za KBS, ostaja slabo razumljen. Zato je bil cilj te študije molekularno razvrstiti bolnike s KBS z uporabo biomarkerjev za amiloid (Aβ), tau in α-sinuklein (αSyn), kar omogoča podrazvrstitev in vivo. 

Izvedli smo prospektivno kohortno študijo, v katero je bilo vključenih 50 bolnikov s CBS, ki so bili klinično spremljani v Univerzitetni bolnišnici LMU v Münchnu. Analize biomarkerjev so vključevale meritve razmerij Aβ42 in Aβ42/40 v cerebrospinalni tekočini (CSF), [18F]Flutemetamol β-amiloid-PET, [18F]PI-2620 Tau-PET in teste amplifikacije semen αSyn v CSF. Lahka veriga nevrofilamentov (NfL) v CSF je služila kot nespecifični marker nevrodegeneracije. Pozitivnost ali negativnost biomarkerjev je omogočila stratifikacijo CBS v šest skupin, s čimer smo na podlagi kombinacij Aβ, Tau in αSyn identificirali resnične bolezenske entitete.  

Naše ugotovitve so pokazale visoko prevalenco pozitivnosti Tau proteina, pri čemer je bilo 90 % bolnikov s CBS Tau-pozitivnih, medtem ko sta bila pozitivnost Aβ in αSyn opažena v 28 % oziroma 24 % primerov. Stratifikacija po biomarker-definiranih bolezenskih entitetah je pokazala, da je bilo 52 % primerov CBS skladnih s 4RT, 18 % z AD, 10 % s sočasno pojavnostjo AD in LTS, 10 % s 4RT in LTS ter 4 % z izolirano LTS. 6 % jih je ostalo nerazvrščenih. Pozitivnost αSyn je bila pogostejša v primerih CBS z domnevno AD (36 %) v primerjavi s tistimi z domnevno 4RT (16 %). Klinično je bila pozitivnost Aβ povezana z močnejšo kognitivno okvaro v Montrealskem testu kognitivne ocene in testu apraksije demence. Pozitivnost Tau proteina je bila povezana s hujšimi motoričnimi simptomi, vendar ni pokazala pomembnega vpliva na stopnje napredovanja bolezni. V nasprotju s tem so imeli bolniki s pozitivnim αSyn blažje motorične simptome, nižje rezultate na lestvici ocenjevanja PSP in počasnejše napredovanje skozi čas, skupaj s bistveno nižjimi izhodiščnimi ravnmi NfL v cerebrospinalni tekočini. 

Naša študija poudarja molekularno heterogenost CBS in poudarja potencial stratifikacije na podlagi biomarkerjev za izboljšanje diagnostične natančnosti in usmerjanje ciljno usmerjenih zdravljenj. 

Preberite članek