LETNIK 29, ŠTEVILKA 2 • JUNIJ 2025. Celotna številka »
Moteno funkcionalno povezljivost amigdale pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo s halucinacijami posreduje nucleus basalis Meynerta
V čast mi je bilo prejeti mladinsko nagrado na Azijskem in oceanskem kongresu o Parkinsonovi bolezni in motnjah gibanja (AOPMC) leta 2025 v Tokiu za naše delo, ki raziskuje konvergentni vpliv amigdale in holinergične disfunkcije na vidne halucinacije pri Parkinsonovi bolezni. Ta študija je del mojega doktorata, ki se osredotoča na poglobitev našega razumevanja holinergičnih prispevkov k tem simptomom, in v čast mi je bilo deliti te ugotovitve s tako cenjenim občinstvom. Neizmerno sem hvaležen pacientom in njihovim skrbnikom, ki so mi velikodušno namenili svoj čas, ter mojima mentorjema, dr. Elieju Matarju in prof. Simonu Lewisu, za njuno podporo in vodstvo.
Vidne halucinacije predstavljajo pogost in zaskrbljujoč nemotorični simptom Parkinsonove bolezni, od napačnih zaznav in iluzij do oblikovanih, kompleksnih vizij, ki lahko nato napredujejo v psihozo. Pomembno je, da so ti simptomi povezani s slabšimi izidi zdravljenja bolnikov in agresivnejšim kliničnim potekom. Kljub njihovi razširjenosti in vplivu nevronski mehanizmi, ki so podlaga za vidne halucinacije, še vedno niso popolnoma razumljeni.
Prejšnje delo naše ekipe in drugih je prispevalo h konceptualnim modelom vidnih halucinacij in poudarilo disfunkcijo v obsežnih nevronskih mrežah, ki podpirajo pozornost in senzorično integracijo. 1,2 Vzporedno so nevrobiološke študije odkrile patološke spremembe v amigdali in razširjene kortikalne holinergične deficite kot pomembne za vidne halucinacije. 3,4 Vendar pa interakcija teh na videz ločenih patologij in njihov skupni prispevek k nevrobiološkim mehanizmom, ki so podlaga za halucinacijske pojave, še nista raziskana.
Z uporabo funkcionalne magnetne resonance v mirovanju pri 70 posameznikih s Parkinsonovo boleznijo, od katerih jih je 30 doživelo vidne halucinacije, smo preučili funkcionalno povezljivost amigdale in holinergičnega nucleus basalis Meynerta s ključnimi kortikalnimi omrežji, povezanimi s pozornostjo in vizualno obdelavo. Nato smo glede na uveljavljeno vlogo holinergičnega sistema pri uravnavanju pozornosti izvedli mediacijske analize, da bi ugotovili, ali je povezava med disfunkcijo amigdale in pozornostnega omrežja ter halucinacijami odvisna od sprememb v povezljivosti nucleus basalis.
Naši rezultati so pokazali, da imajo bolniki s Parkinsonovo boleznijo in vidnimi halucinacijami v primerjavi z bolniki brez halucinacij zmanjšano povezljivost amigdale z ventralnimi ekstrastriatnimi regijami vidnega omrežja, pa tudi zmanjšano povezljivost z dorzalnim in ventralnim omrežjem pozornosti. Edinstveno smo opazili, da funkcionalna integriteta interakcij med nucleus basalis in ventralnim omrežjem pozornosti posreduje v povezavi med moteno povezljivostjo amigdale in omrežja pozornosti ter prisotnostjo halucinacij.
Te ugotovitve temeljijo na predhodnih študijah, ki so običajno raziskovale pomen teh jeder ločeno in kažejo, da so spremembe znotraj teh območij sicer lahko potrebne, vendar same po sebi ne zadostujejo za popolno razlago vidnih halucinacij. Namesto tega naši rezultati kažejo, da je ključni »dvojni zadetek«, kar opozarja na potrebo po upoštevanju interakcij med več patološko prizadetimi vezji.
Če pogledamo v prihodnost, lahko konvencionalne analize povezljivosti v mirovanju, kot je naša, ponudijo le vpogled v značilnosti na ravni lastnosti, ki lahko posameznike nagnijo k halucinacijam. Zato bi lahko vključitev vedenjskih nalog, ki simulirajo halucinogene izkušnje, z dinamičnimi pristopi funkcionalne povezljivosti osvetlila prehodne, paroksizmalne vidike teh pojavov. Farmakološke nevroslikovne študije, ki manipulirajo s holinergičnim tonusom, lahko pomagajo dodatno razjasniti natančno vlogo holinergične disfunkcije. Nenazadnje, ker se holinergična denervacija pri Parkinsonovi bolezni pojavlja skupaj z drugimi spremembami nevrotransmiterjev, bi lahko prihodnje raziskave preučile, kako ti sistemi medsebojno delujejo, zlasti glede disfunkcije omrežja. Končno bo delo za celovitejše razumevanje nevrobioloških mehanizmov vizualnih halucinacij utrlo pot razvoju robustnih biomarkerjev in zelo potrebnih ciljno usmerjenih intervencij.
Reference
1. Collerton D, Barnes J, Diederich NJ in sod. Razumevanje vizualnih halucinacij: nova sinteza. Neuroscience & Biobehavioral Reviews. 2023/07/01/2023;150:105208. doi: https://doi.org/10.1016/j.neubiorev.2023.105208
2. Shine JM, Halliday GM, Naismith SL, Lewis SJG. Vizualne napačne zaznave in halucinacije pri Parkinsonovi bolezni: Disfunkcija omrežij za nadzor pozornosti? Gibalne motnje. 2011;26(12):2154-2159. doi: https://doi.org/10.1002/mds.23896
3. Harding AJ, Stimson E, Henderson JM, Halliday GM. Klinični korelati selektivne patologije v amigdali bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. Brain. november 2002;125(11. del):2431-45. doi:10.1093/brain/awf251
4. Ignatavicius A, Matar E, Lewis SJG. Vidne halucinacije pri Parkinsonovi bolezni: v središču pozornosti centralna holinergična disfunkcija. Brain. 10. september 2024; doi:10.1093/brain/awae289
Preberite več o nadaljevanju :